Z nekaterimi učenci smo se v petek, 13.9., odpravili v Prekmurje.
Najprej smo si šli ogledat tipično starinsko kmetijo oziroma muzej na prostem v Rogatcu. Tam smo videli stanovanjsko hišo, v kateri so ljudje živeli. Kako so spali, kje so se družili, kje so kuhali… Najprej v hiši vstopimo v vežo. Od tam se gre v dnevno sobo. Tam je krušna peč z mizo ter klopjo in postelja, kjer so spali starši. Naprej pa se pride v sobo, kjer so stanovali stari starši. Iz veže se še pride v črno kuhinjo (kot že ime pove, je črna) ter v sobo za dekleta. Ta soba je malo bolj zavarovana zaradi vdorov fantov v sobo. Fantje pa so morali, ko so bili malo starejši, spati na skednju ali v hlevu. Videli smo tudi vodnjak, ki je stal kar na dvorišču, iz katerega so zajemali vodo s pomočjo vzvoda. Kmetija ima tudi kozolec, kjer so spravljali vozove in koruzo ter hlev, kjer so bivale živali. Videli smo tudi tipično starinsko trgovino z blagovno menjavo. Kovač nam je pokazal, kako se izdelujejo reči iz železa. Osebno nam je predstavil žebelj. Drug delavec pa nam je pokazal, kako se iz kremenčevega kamna naredi brusni kamen ter kamen za mletje. Povedal nam je tudi, kako so ga v težkih pogojih vozili iz jam, kjer so ga kopali, za kaj vse se ga je uporabljalo (brušenje, mletje, drobljenje…). Neka gospa pa nam je pokazala, kako se iz testa naredi košarica ter mali ptički. V tem smo se preizkusili tudi sami.
Naša pot se je nadaljevala še dve uri do reke Mure.
Torej, naša naslednja postaja je bil Babičev mlin na Muri. Starejši gospod nam je predstavil mlin in obrt mlinarstva. Mlinsko kolo plava na vodi, z mlinom pa ga povezuje le jermen, ki poganja vse v njem. Govoril nam je tudi o zgodovini mlinarstva na Muri. Včasih je tu delovalo ogromno mlinov, zdaj pa je ta edini, ki še obratuje. Povedal je tudi, da mlin pozimi razstavijo, saj bi ga spomladi deroča voda odnesla. V notranjosti mlina je polno lesenih žlebov, po katerih se sipa moka v vreče. Ogromno je tudi jermenov, ki moko prevažajajo iz enega nadstropja v drugo. V mlinu prodajajo vse vrste moke, po zelo nizkih cenah, zato pa smo si tudi mi kupil žakelj ali dva.
Zatem pa je bil čas za večurno pot s postanki nazaj do naše šole, kjer so nas že čakali starši.
Chrisrtian Janjac, 9. a
