Nekoč je živel volk. Nekega dne je zaplenil ovco, ampak je bil zraven gospodar,ki ga je videl. Volku je rekel,da naj pusti ovco, drugače ga bo ustrelil. Volk je rekel, da se to ne bo ponovilo. Gospodar pa mu je dejal, da mu da še eno priložnost. Še tisti dan je volk zaplenil prašiča,ki se je valjal v blatu. Na to je prišel gospodar in ga je vprašal besno:˝Kaj je pa zdaj to!?˝ Volk mu je rekel, da slabo vidi, in da je mislil, da so to rozasti ptiči, ki so se utapljali v blatu. Gospodar mu je komajda verjel, ampak ga je izpustil. Volk je odšel v svojo jamo in si dejal, da bo nekako našel način, da bo dobil meso. Mimo pride lisica, ki je slišala, kaj je govoril. Lisica si je rekla, da bo tudi ona poskusila. Medtem je šel volk do gospodarja in mu dejal, da nebo več lovil njegovih živali. Z gospodarjen sta sklenila dogovor. Lisica je prišla, ko je bila noč in zaplenila kokoš. Volk je videl in ni mogel pustiti, da jo ujame. Hitro je poklical gospodarja in ustavil lisico. Ko je gospodar to videl, je rekel, da mu bo dal hrano v zameno, da bo čuval njegove živali. Volk se je strinjal in gospodar je imel novo žival in novega ljubljenčka. Volk pa je dobil hrano in oba sta bila srečna.
