Nekoč davno je Rdeča kapica odšla na babičin grob. Zelo je bila žalostna. Ko je nekaj časa bila tam, je opazila nekaj nenavadnega.
Nad babičinim grobom je lebdel NLP. Okoli njega se je dvigovala zelena megla. Takrat jih je zagledala: zelene, modre in sive vesoljce. Postalo jo je strah. Do nje je prišel moder vesoljec. Brez da bi kaj rekel, jo je odvlekel v NLP. Tam pa je že bilo nekaj drugih ujetnikov in med njimi njena najboljša prijateljica Nina. Kmalu so se dvignili in odleteli. Odleteli so na planet vesoljcev. Tri dni je trajal polet. Ko so prispeli, se je poglavar odločil, da jih bo obdržal na svojem dvoru. Ujetniki so se prestrašili. Vesoljci so jih nahranili in jim dali skupno sobo. Z ujetniki so dobro ravnali, a oni so zelo pogrešali domače. To sta opazila tudi poglavarjeva hči in sin. Očetu sta ukradla ključe in se ponoči splazila v sobo. Pomagala sta jim uiti iz palače. Pred njo je stal NLP. Vesoljca, ki sta ga stražila, sta spala. Zbudila sta se šele tedaj, ko je NLP že odletel.
Za ubežniki so poslali tri NLP-je. Rdeča kapica je opazila zasledovalce. Skrili so se na bližnji planet. Tamkajšnji prebivalci so jih lepo sprejeli, a ubežniki so si vseeno želeli domov. Trije tamkajšnji prebivalci so se odločili, da gredo z njimi na pot, da jih obvarujejo nevarnosti. Do Zemlje so potovali tri dni. Vsakega posebej so odpeljali domov. Zadnja je na dom prišla Rdeča kapica.
Mama jo je zelo pogrešala.
Anja Kump, 7. a
(Skupno 39 obiskov, današnjih obiskov 1)
