Šestošolci smo imeli v ponedeljek, 12. XI. 2012 kulturni dan. Že ob sedmi uri zjutraj smo se odpeljali izpred naše šole. Kar dolgo smo se to deževno jutro vozili. Učitelji so zaskrbljeno gledali v nebo, poslušali vremenske napovedi in čakali, kaj nas bo na poti doletelo. Mi učenci se s takšnimi skrbmi nismo obremenjevali.
Po strmi in vijugasti poti, po kakršni smo se zadnjih nekaj kilometrov vozili, smo končno prispeli v Sorico. V naših trebuščkih je že pošteno krulilo, zato smo najprej pomalicali. Ker je deževalo, smo lahko šli v hišo slikarja Groharja, se preobuli v copate in šli v veliko sobo, kjer smo tudi začeli s kulturnim programom.
Bilo je zelo razgibano. Gašper, vodja delavnic, je zelo umirjen mladenič. Najprej nam je malo povedal o umetniku in o obiskovalcih te hiše. Potem smo se seznanili z različnimi tolkali in proti koncu te ure že sestavili tolkalni orkester. Prav vsak od nas, tudi učitelji, smo imeli svoj instrument. Igranje na takšen način se nam je zdelo zelo enostavno. Tu smo ugotovili, kako dobro igra bobne naš sošolec Niko.
Po našem nastopu smo šli nadstropje višje, in sicer v slikarski atelje.
Spet smo najprej poslušali našega jutranjega učitelja, ki nam je čisto na kratko povedal, kako lahko narišemo kar koli dobro. Sam je najprej narisal tihožitje in palmo z jadrnico. Potem smo imeli še mi 15 minut časa. Ugotovili smo, da zaradi pazljivega poslušanja tudi mi narišemo kaj dobro. Svoje izdelke smo lahko odnesli domov.
Dopoldne je hitro minilo in kot se vedno dogaja, domov smo prišli prej kot v Sorico
Kar primerno smo se obnašali, le med vožnjo smo bili zelo glasni.
Sorica Sejalec
6. a in 6. b
