V OŠ Dolenjske Toplice poteka sodelovanje za Župančičevo bralno značko že 48 let v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tako množično branje oziroma sodelovanje učencev pri bralni znački je edinstven primer v Evropi. Tudi pri nas število učencev značkarjev narašča, saj je letos opravilo bralno značko kar 242 učencev. Standard za OŠ je, da bi osnovno – primarno bralno značko opravili vsi učenci. Kar 12 učencev pa imamo letos zlatih značkarjev; to pomeni, da so vseh 9 let uspešno opravili Župančičevo bralno značko in bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine prejeli zlata bralna priznanja. Naj povem, da poleg bralne značke naši učenci tekmujejo tudi za Cankarjevo priznanje. Letos smo prejeli bronastih priznanj ( prvič so tekmovali prvošolci ), Mega kviz je opravilo 27 učencev, predšolsko bralno značko Mavrično ribico 48 otrok vrtca Gumbek, eko bralna značka še ni končana, sodelujemo pa tudi v projektu bralna značka za odrasle v okviru Knjižnice Mirana Jarca. Vanjo smo vključeni vsi zaposleni in v sklopu Rastoče knjige vabimo tudi občane. Tudi tu število značkarjev narašča. V nadaljevanju si lahko preberete še intervju z letošnjim gostom ob podelitvi bralnih priznanj na OŠ Dolenjske Toplice pisateljem Žigo X Gombačem
Marija Andrejčič, organizatorica branja v OŠ Dolenjske Toplice in v vrtcu Gumbek
V nadaljevanju si lahko preberete še intervju z letošnjim gostom pisateljem Žigo X Gombačem.
- Gospod Žiga, za začetek Vas prosim, če se nam sami malo predstavite.
Sem mladinski pisatelj iz Ljubljane, ki uživa v literarnem ustvarjanju. Prisegam na življenje brez drog in alkohola ter z veliko pozitivne energije in glasne glasbe, zato tudi X v mojem imenu.
- Kdaj ste se šolali in kje?
Ne tako dolgo nazaj sem hodil na Osnovno šolo Prežihovega Voranca, gimnazijo Jožeta Plečnika in Fakulteto za družbene vede v Ljubljani.
- Ste v sorodu še z nekaterimi Gombači, nam lahko poveste s katerimi in kako?
Žal ne, sva pa z Boštjanom prijatelja.
- Kakšno pa je bilo Vaše prvo delo?
Prva knjiga, ki sem jo napisal je bila Jastrebov let. Da pa bom pisatelj, sem vedel že od nekdaj.
- Vaša leposlovna dela za mladino so zelo raznolika. V nekaterih besedilih imajo glavno besedo mlajši otroci, v drugih malo večji oziroma mladostniki. Kako se to kaže?
Odvisno komu je knjiga namenjena. Mlajši nagovarjajo mlajše in starejši starejše.
- Zakaj v svojih delih uporabljate tudi stripe?
Zelo rad imam izzive, zato se preiskušam v različnih literarnih zvrsteh. Stripe sem od nekdaj rad bral tudi sam.
- V sodelovanju z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim že tretje leto aktivno sodelujete pri Slovenskem knjižnično-muzejskem MEGA kvizu, ki ga pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Kako je prišlo do sodelovanja in kako sodelujete?
Z Ivanom sva se spoznala pri ustvarjanju knjige Dnevnik legionarja Primusa, takoj sva se razumela in umetniško dopolnjevala. Dobro sva sodelovala tudi pri drugih knjigah, in sicer tako, da mu najprej pošljem besedilo, on pa potem nariše ilustracije.
- Pa naštejmo še nekaj Vaših del: Jastrebov let ( 2008 in 2015) – mladinska eko kriminalka za mlade bralce od osmega leta dalje, Polnočja zajeda ( 2009), Skrivnost stoletnega vetra ( 2011), Živa in praBled ( 2012) – stripovska knjiga v barvah, Živa in vitez ( 2013), Živa in skrivnost mumije ( 2014 ), Živa in antični rojstni dan ( 2014), Dnevnik legionarja Primusa ( 2011), Vitez Miha iz Lendave ( 2011), Tisa reši svet ( 2013), Primer Gala Matrice ( 2013), Skrivnost mladih levov ( 2014), dan, ko je izginil Ljubljanski grad ( 2014), Moč lažnega ( 2015)…
Če Vas vprašam, katero Vam je najljubše, za katero bi se odločili?
Zagotovo Jastrebov let, ki je moja prva knjiga, ki sem jo napisal.
- Zbirka Živa je stripovska in barvna, ki je pri mladih bralcih najtopleje sprejeta in najbolj brana. Zakaj učencem tako priporočate branje tovrstnega žanra književnosti?
Ker se tako lahko zelo veliko naučijo in hkrati uživajo v napeti zgodbi.
- Sta morda Živa in Lin Vaša otroka?
Lin je, Živa pa ne, zaradi česar imam nemalo težav pri hčerki Nii.
- Ste Ljubljančan in živite v Ljubljani. S čim se trenutno ukvarjate?
Poleg pisanja hodim v službo. Delam kot urednik na radiu, veliko tečem, berem in sem s svojo družino.
- Zdaj pa še nekaj sodobnosti. Pri nas na šoli smo pred kratkim izvedli četrti Andersenov večer in s tem obeležili svetovni dan mladinske književnosti. V soboto pa je bila že druga evropska bralna noč. Kaj menite o tovrstnih akcijah?
Vse so super. Biti v družbi knjige je vedno dobra stvar.
- Letos smo 20. aprila tudi v Dolenjskih Toplicah izvedli prvo topliško bralno noč in tako počastili slovenski dan knjige. Bi se nam v bodoče pridružili na bralni noči?
Z velikim veseljem, če me boste povabili.
- Kaj svetujete nam mladim bralcem glede branja?
Berite čim več in povsod. Tudi zvečer pod odejo ob družbi svetilke.
- Kako pa se Vi počutite med nami v Dolenjskih Toplicah?
Enkratno. Vaš kraj je zelo lep in zanimiv, tudi zaradi Cvingerja – tega skrivnostnega hriba.
Barbara Bučar, 8.a in Urška Šenica, 7.a
