Zlato priznanje je zahtevalo veliko truda in “matematičnega trpljenja”. Po celotni Dolenjski in preostalih delih Slovenije je ogromno odličnih matematikov, kar pomeni, da je bila konkurenca visoka in se je bilo potrebno še bolj potruditi. Naloge so bile zelo zahtevne (na vsaki ravni tekmovanja) in od nas zahtevale posebno zbranost in pa predvsem sproščenost, saj se drugače lahko le posloviš od dobrih rezultatov in pa predvsem zadovoljivega uspeha. Potem je tu še napetost, ali boš imel dovolj sreče in ujel zlato priznanje ravno za točko ali jo zgrešil za točko. Nihče si verjetno ne more predstavljati, koliko presedenih ur pred nalogami je potrebnih in kako podrobno je potrebno poznati teme na tekmovanju. Predvsem pa je bilo veliko odvisno od sreče; kakšne naloge dobiš, da ne dobiš naloge, katere reševanje je prava neznanka in ti preostane le, da pred to nalogo obsediš v nevednosti. Oba z Lukom se strinjava, da je pomembno, da se ne prestrašiš. Po vsem te nama je nekako uspelo, da sva osvojila zlato priznanje.
Tanja Topić, 8. a
