Select Page

V mesecu marcu smo se odločili za sodelovanje na nagradnem natečaju, ki je bil razpisan v okviru 5. Europarkovega kreativnega tedna iz Maribora.  Tema natečaja je bil velikonočni zajček. Izdelati je bilo potrebno zabavno, kreativno in unikatno velikonočno figuro.

V natečaj sem vključila učence 6. b razreda, učenki iz 8. a razreda in učenko iz 9. razreda. Celotno dekoracijo so izdelovali nekaj ur pri pouku, večino pa v svojem prostem času. Delo je bilo zahtevno, ker je bilo potrebno stiropor obdelati ročno. In seveda dolgotrajno. S končnim izdelkom smo zelo zadovoljni, žal pa ni bil izbran za nagrado.

Dekoracijo bomo razstavili v prostorih šole.

  • Tako je potek dela opisala ena od sodelujočih učenk, Zara Avsec:

»Skupaj z učiteljico Heleno Jordan smo se odločili, da za nagradni natecaj izdelamo približno 100 cm visokega sivega velikonočnega zajčka. Zajčka sta iz stiropora izdelali Zala in Tjaša. Kar veliko dela sta imeli z njim. Učilnica je bila polna stiropornih zrnc. Mi pa smo izdelovali ostalo.  Delo smo si razdelili. Nekaj punc se je lotilo izdelave ograje iz valovite lepenke. Ostali pa so izrezovali velikonočna jajčka, ki smo jih dekorirali  z različnimi materiali, kot so pravo kokošje perje, barvni pesek, iz papirja izdelane rože in še veliko drugih. Izdelali smo tudi ograjo za zajčka in velikonočna jajčka. Zajčka smo postavili na podstavek iz stiroporja, okrog njega smo na različnih višinah postavili naše pirhe.

Pri delu smo uživali. Zelo smo ponosni na naš izdelek.«

  • To pa je zgodba, ki jo je povedal »velikonočni zajček« in je zapisana ob njem:

LEPO POZDRAVLJENI.

Da se vam predstavim.

Sem ZAJČEK DOLGOUŠČEK. Prihajam iz Dolenjskih Toplic –  to je zelo lep kraj na Dolenjskem .

Nastal sem pod spretnimi rokami  nekaterih učencev šestega razreda in dveh učenk osmega razreda. Njihova mentorica je Helena Jordan, prof. MAT in TIT na tej šoli.  Ona si je zamislila mene,  GOSPODA  DOLGOUHCA  (resnično sem pravi gospod, kajne?),  ki vam bo nekaj povedal o starih običajih.

Najprej pa bi želel pohvaliti otroke, da so  bili pri izdelavi celotnega izdelka zelo ekološko usmerjeni. Uporabili so veliko odpadnega materiala: npr. JAZ sem izdelan iz ostankov izolacije od šolske  fasade, ravno tako moj lepi vrtiček  in tudi pirhi.

Pirhe so se trudili okrasiti  na različne načine ( s koščki ALU folije, z rožicami iz ostankov papirja, z naravnim kokošjim perjem – prav imenitno izgledajo , s časopisnim papirjem, z  ročno izdelanim papirjem, s plutovinastimi zamaški, z volno,… Mislim, da jim je lepo uspelo – prav ponosen sem na to zbirko pirhov. Tudi posodice so sami izdelali – iz odpadne vezane plošče in valovite lepenke.

Ja, na tej šoli res koristno  uporabljajo odpadne materiale.

ALI VESTE KAJ POMENITA VELIKONOČNI ZAJČEK IN VELIKONOČNO JAJCE?

JAJCE – SIMBOL STVARJENJA IN ŽIVLJENJA

Jajce je prastar simbol, ki se je pojavljal v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih religijah. Jajce predstavlja nastanek sveta, stvarjenje in življenje, v krščanski ikonografiji pa jajce simbolizira Kristusovo vstajenje.

Barvanje jajc prav tako na nek način simbolizira ponovno rojstvo. Poslikava jajc značilna za pomlad, pomladni čas pa je čas prebujanja narave, življenja, upanja in radosti. V Krščanski veri predvsem rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi.

Izraz pirh je soroden z izrazom piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč.

Rdeča barva ima prav poseben pomen, saj med drugim simbolizira tudi sonce, energijo, ogenj, ljubezen, srce, obnovitev življenja, zdravje, moč in vero.

VELIKONOČNI ZAJEC

In ne nazadnje velikonočni zajec-prav tisti, ki naj bi znesel velikonočno oz. pomladno jajce. Je tudi prastar simbol plodnosti, povezan z luno – simbolizira torej ponovno rojstvo, preporod, vstajenje.

Preden nam zajec prinese pirhe,  pa se začenja enotedensko praznovanje velike noči.

  • Veliki teden se začne s cvetno nedeljo
  • Veliki četrtek – spomin na zadnjo večerjo
  • Veliki petek – postni dan in edini dan, ko v katoliških cerkvah ni maše
  • Velika sobota – čas za blagoslov jedil in velikonočno vigilijo
  • Velika noč – čas Kristusovega vstajenja
  • Velikonočni ponedeljek  – čas, ko zajčki nosijo pirhe

Na velikonočni ponedeljek ljudje hodijo na obiske k sorodnikom in znancem. Pravimo, da zajček nosi remenice, ki jih ponekod nastavi skrite med rože v grmovju.

Velikonočnih zajčkov in pisanih remenic so najbolj veseli otroci – tisti, ki še verjamejo, da jim je zares prinesel zajček in vsi ostali majhni in veliki otroci po srcu. Ustvarjanje pisanih jajc navdihuje številne ljudi z ustvarjalno žilico ter nekako v nas prebudi pomlad, pa naj se gre za rojstvo v krščanskem smislu ali v posvetnem.

Vsakemu od vas želim ob tem prazniku, da ga praznuje na svoj način.

Helena Jordan, prof.

(Skupno 260 obiskov, današnjih obiskov 1)