Gospod Turk je pravnuk Maksa Henigmana, ki se je prvi začel ukvarjati s čevljarstvom v Dolenjskih Toplicah. Njegova družina se je ukvarjala s čevljarstvom več rodov nazaj. Njegov stari oče se je učil čevljarstva pri Maksu Henigmanu, njegova babica je bila hči Maksa Henigmana. Njegov dedek je bil petdeset let čevljar v vasi Črmošnjice, kjer je izdeloval čevlje za Kočevarje, ki so bili takrat naseljeni v Kočevskem Rogu. Dedka je zelo cenil, ker mu je podal veliko znanja o izdelovanju čevljev. Prav tako se je veliko naučil od svojega očeta, ki je bil tudi čevljar v domači čevljarski delavnici. V tovarni Bor pa se je učil od svojega strica Ivana Turka, ki je bil modelar kreator.V dobrih časih je njegov dedek zaposloval tudi deset delavcev in tri vajence. Poklicno šolo je obiskoval v Žireh, kjer je bila obrtna šola (tovarna Alpina). Šolo so zaprli leta 1973 zaradi pomanjkanja učencev. V dobrih časih je šolo obiskovalo preko sto učencev. V bližini Račke pri Kapševih je nekaj let opravljal celodnevno obrt okrog leta 1980. V svoji domači delavnici ima svoj šivalni stroj, ki ga mu je podaril njegov dedek. Star je več kot sto let. Potem je svoj poklic opravljal v tovarni Bor, kjer je bilo zaposlenih veliko dobrih čevljarjev. V tovarni Bor je bila zaposlena tudi njegova žena. V določenem obdobju je v tovarni Bor tudi naša šola izvajala čevljarski krožek. Učenci so obiskovali tovarno in se preizkušali v izdelovanju čevljev. Gospod Turk je na začetku delal kot mojster v sekalnici.
Ker ga je zanimalo kreiranje čevljev, se je vpisal v kreatorsko šolo. Šola se je nahajala na meji med Hrvaško in Srbijo, kjer je bila tovarna Borovo, ki je takrat zaposlovala 25.000 ljudi. Šolanje je trajalo tri mesece. V tovarni Bor je bil vodja razvoja tri leta. Kasneje je šla tovarna v stečaj. Potem se je zaposlil v podjetju Ciciban-Afit, d.o.o. v Dolenjskih Toplicah, kjer je delal vse do upokojitve. Gospod Turk nam je prikazal postopek izdelave čevlja. Za ročno izdelavo enega para čevljev je potrebno približno dva do tri dni.
Postavili smo mu tudi nekaj vprašanj:
Koliko let ste se ukvarjali s čevljarstvom?
S čevljarstvom sem se ukvarjal od svojega petnajstega leta, torej okrog petdeset let.
Ali vam je kdo pomagal?
Pri delu v čevljarski delavnici sem delal sam, v tovarni sem delal v timu.
Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Takrat ni bilo veliko izbire, kasneje pa sem vzljubil to delo in z veseljem opravljal ta poklic.
Koliko čevljev ste lahko popravili na dan?
Popravil sem lahko nekaj čevljev na dan.
Kakšna je največja številka čevlja, ki ste ga izdelali?
Največji čevelj, ki sem ga izdelal, je imel številko 52.
Ko ste opravljali obrt, ste imeli veliko strank?
Včasih sem imel veliko strank, ker je veliko ljudi prineslo čevlje v popravilo, ker so bili novi dragi. Danes so cene čevljev nižje in kupimo raje nove.
Za konec nam je še povedal, da mu je žal, da se v današnjem času nihče več ne ukvarja s čevljarstvom v Dolenjskih Toplicah.
Zapisali so učenci: Žiga Poredoš, Marcel Matkovič in Marko Zaman
(Skupno 177 obiskov, današnjih obiskov 1)
