Korona je prišla med nas v letu 2020 kot sveže pohan zrezek. Na žalost smo na koncu ugotovili, da je slabega okusa. Ni bilo ravno najboljše leto, sem pa vsaj izkusila kako je imeti šolo na daljavo preko zooma vse do leta 2021. Komaj sem čakala, da pridem v šolo in to prvič v življenju, razen če ne štejem prvih šolskih dni.
No pa začnimo z mojo koronsko zgodbo. Bila sem v petem razredu, imeli smo zimsko šolo v naravi v mesecu marcu. Proti koncu šole v naravi so nam učitelji s težkim srcem povedali, da bomo imeli šolo na daljavo. V začetku in vse do konca šolskega leta v petem razredu sem se veselila.
Nastopile počitnice in po počitnicah sledi velik prestop v šesti razred. Na začetku smo bili še v šoli, potem smo pa imeli spet delo preko zooma. Na začetku sem se veselila, potem pa vedno manj. Prišla so še ocenjevanja, moje znanje pa ni imelo koleščkov, ki bi se vrteli v pravilno smer ampak so se na mojo žalost vrtele v napačno. Vedno bolj sem bila v stiski s časom in vedno več časa sem preživela za računalnikom. Leta 2021 smo se leta zopet vrnili v šolo in moje ocene so se še poslabšale. Moji koleščki so se zopet vrteli v napačno smer, ampak da ne bo nesporazuma samo v znanju.
Taka je bila moja koronska zgodba. Upam, da ste se ob njej tudi kaj nasmejali in ne samo dolgočasili. Ob vsem tem sem se tudi kaj novega naučila kajti korona ni prinesla samo slabih stvari, ampak tudi novo izkušnjo, vendar ne katero koli izkušnjo, ampak izkušnjo z ekranom.
Pina Škerl, 6. b
