1. kolo: Živijo. kako?
2. kolo: Dobro, a ti?
1. kolo: Kar.
2. kolo: Ej, poslušaj. A se ti kdaj počutiš zavrženega?
1. kolo: Ja. Zakaj?
2. kolo: Ker so me neki otroci polili z vodo, sedaj pa sem čisto zarjavelo.
1. kolo: Vem, meni pa pravijo starina, veš.
2. kolo: Ti povem eno pesem?
1. kolo: Ja, daj.
2. kolo: Ko te otroci zavržejo,
novo kolo si kupijo.
Ti pa ostaneš čisto sam.
Tako je to…
1. kolo: Ti bi moral na Evrovizijo, stari. Si pravi repar.
2. kolo: Sem že razmišljal o tem. Ampak potem, ko si na odru., te popade trema in teh misli se ne morem rešiti.
1. kolo: Pa vseeno.
2. kolo: Vem, moj odgovor je vseeno ne.
1. kolo: Dobro premisli.
2. kolo: Morda bi pa bil potem boljše volje?
1. Kolo: Ti pravim!
1. in 2. kolo: Ko sta nastopila, so ju otroci videli in zaželeli so si, da bi bili ti kolesi zopet njihovi. Vendar sta se kolesi odločili, da se prejšnjim otrokom ne bosta več prepustili v roke, ker so z njima pregrdo ravnali.
Aleksander Mihalič, 7. b(Skupno 56 obiskov, današnjih obiskov 1)
