Da, odločila sem se za eTwinning obliko mednarodnega sodelovanja s svojim oddelkom. Zato ker mi pušča svobodno izbiro tematike, ker s takšno vrsto projekta nisem vezana na časovnice, poti za dosego ciljev pa so popolnoma prepuščeni moji presoji. In kako sem začela? Tematika? Kaj bo top tema? Ali pa raje, česa se malo bojim in bi želela raziskati podrobneje? Pred leti je bilo to vrtnarjenje. In ker sem bila v izpeljavi zadeve na vrtu dokaj nezaupljiva, sem se igrala skrivnosti. Rastoče skrivnosti. Pošiljanje skrivnostnih semen. Ja, to bo tisto, kar mi bo dalo sigurnost. Da morebitni neuspeh v bistvu predstavlja enega od možnih izidov, pot do njega pa bo zabavna. Saj to je tudi bistvo eTwinning projektov. Na zabaven način do novih znanj. To je bil moj prvi »resnejši« projekt, ki mi je prinesel v razred interaktivno tablo kot nagrado natečaja mednarodne konference Sirikt za dobro izpeljan projekt. Projekt pa mi je dal tudi zagon za naslednje, v katere sem stopala in stopam pogumneje. Ker cvetlični lončki kar naenkrat niso bili dovolj, smo zasnovali šolski vrt. Srečevali smo se s prvo vzgojo rastlin, prvimi uspehi in neuspehi. Počasi smo postajali mojstri vrtnarjenja. Jaz, moji učenci, njihovi starši in partnerji v projektu. Polna samozaupanja sem se podala na kontaktni seminar, ki ga je organiziral Cmepius v Dubrovniku. Pa smo se najprej malo vrteli na letalu, nato pa sem našla partnerice in zasnovali smo eTwinning projekt Vrtimo se na vrtu. Tokrat ni šlo le za spoznavanje vrtnarjenja, ampak smo bili vsi partnerji medsebojni tutorji. Izmenjali smo si izkušnje, si svetovali in pa najboljše – odkrivali smo, kam vse v našem poučevanju lahko vključimo vsebine vrtnarjenja. Mnogokrat se namreč srečujem s kolegi, ki se tovrstnih projektov bojijo prav zaradi tega, ker mislijo, da bodo imeli z njimi obilo dodatnega dela. Pa sploh ni tako. Samo malo domišljije je potrebno in že se lahko vrtiš in prepletaš vsebine vrtnarjenja v vse predmete, ki jih poučuješ. Od načrtovanja – prostorsko oblikovanje pri likovni umetnosti, do merjenja, obdelavi statističnih podatkov in orientacije pri matematiki, opisa rastlin pri slovenskem jeziku, raziskovanju in projektnih nalogah pri spoznavanju okolja. Izdelovali smo slovarje in vnašali tuje jezike. Likovno smo ustvarjali z različnimi nalogami in tehnikami po motivih vrtnarjenja. Pika na i pa je bila vključitev v Erazmusov projekt Mlad podjeten Evropejec. Kako? Ja virtualno podjetje. Preprosto. Izdelali smo plakate za prodajo, opisovali rastline, izdelali cenike in najbolj zabaven del – posneli smo čisto prave reklame. V video obliki, seveda. Ideje, ideje, ideje. Sprva sem si mislila, da bo to en enostaven projekt. Vendar idej ni bilo konca. Ne mojih in tudi ne idej partnerjev projekta. V projektu smo sodelovali z različnimi starostnimi skupinami, od vrtca, do devetega razreda osnovne šole (jaz s tretješolci). Pa to ni bila nikakršna ovira. Vsak je delo prilagodil svoji skupini. Medsebojno smo črpali ideje, jih prilagajali in izpeljali. Vse smo beležili, fotografirali in ohranili v mesečnih časopisih. Včasih so bili bogatejši, včasih enostavnejši. Vsak je prispeval članke, vsebinsko in količinsko ni bilo opredeljeno. Nastalo pa je kar nekaj kvalitetnih številk, ki jih prebiramo tudi še po tem, ko je bil projekt zaključen. In ki so uporabne tudi še za vnaprej. Kadar projekt dobro uspe, to predstavlja veliko osebno zadovoljstvo. To pa je lahko potrjeno tudi z nacionalnim in evropskim znakom kakovosti. Ta predstavlja tisto piko na i in potrdi, da je tvoje delo dobro opravljeno. Vsak to rad sliši, kajne. Projekte peljem naprej. Moja velika strast je gledališče za otroke. Izzive mi predstavlja delo s z učenci z učnimi primanjkljaji. Igramo se gledališče je projekt, ki združuje oboje. V projektu sodelujemo z učenci iz OŠPP Dragotina Ketteja iz Novega mesta in šolama iz Hrvaške ter Turčije. Ustvarjali smo na temo Rdeče kapice. Veliko dogodek projekta je bila lanskoletna novoletna prireditev Gibalnice, na kateri smo se predstavili s skupno točko. Trenutni navdih je tudi ta, da vsak potrebuje potrditev, da lahko raste. In vsak ima svoj talent. Ni važno, kakšen je. Glavno, da te potrjuje. To je moj talent, je projekt, ki trenutno zelo aktualno spodbuja močna področja učencev. Partnerji v projektu so iz Slovenije, Hrvaške in Turčije. Neverjetno je, kako različna področja predstavljamo (šport, ročne spretnosti, glasba, ples, ustvarjanje …) in koliko dobrega se skriva v nas. Prav posebno mesto pa ima v naši učilnici čaj in projekt (Slovenije, Hrvaške, BIH in Srbije). Popijmo skodelico čaja. No, tega smo začeli odkrivati pred nekaj tedni. Začeli smo s tedenskimi čajankami, ki poskrbijo za prijeten začetek delavnega tedna. Nadgradili pa ga bomo z raznolikim ustvarjanjem s čajem in na temo čajev. Pogum, drznost in domišljija. Podrobneje bomo aktualne projekte predstavili v naslednjih številkah časopisa.
Mag. Urška Bučar
