Lastnost genijev je ta, da znajo izluščiti bistvo. To pomeni, da ne berejo tistega kar ni potrebno, prebrane stvari pa povežejo z že obstoječim znanjem. Torej genialci vedo, katere stvari si morajo zapomniti, da bodo lahko celotno gradivo priklicali iz spomina. Praktično to pomeni, da neprestano, ko se nekaj novega naučimo to primerjamo z že obstoječim znanjem in izkušnjami. Hitrost branja pa prilagodimo glede na pomembnost vsebine.
-
Pri branju uporabljamo prst ali pisalo, saj s tem fiksiramo pogled in tako oči ne skačejo levo in desno, kot to počnejo, če pogleda ne fiksiramo na določeno točko. Naše oči namreč neprestano skačejo sem in tja, brez da bi se mi tega zavedali.
-
Vedno je smiselno brati 20% od levega in desnega roba beseila. Naš periferni vid nam omogoča, da preberemo tudi ostalo besedilo, na katerega se ne fokusiramo. Z vajo postane izkoriščanje perifernega vida povsem enostavno.
-
Smiselno je brati zgolj zgornjo polovico črk. Oči se namreč zatikajo ob kotih črk in običajno je največ kotov v spodnjem delu črk, ki sestavljajo besedo. To je seveda odvisno tudi od pisave, vendar pa je strategija v vsakem primeru koristna, ne glede na vrsto pisave.
-
Kot omenjeno je smiselno med branjem neprestano spreminjati hitrost branja, predvsem zaradi koncentracije. Hitrost branja je smiselno prilagoditi glede na pomembnost besedila. Bolj kot je pomembno besedilo, bolj pozorno beremo.
-
Naša koncentracija mora biti na vrhu glave. Ugotovili so namreč, da so imeli vsi odlični hitri bralci koncentracijo na vrhu glave. To pa zato, kjer se s tem uporablja vizualni spomin poleg avditivnega spomina. Torej, če nam uspe fokusirati koncentracijo na vrhu glave (kot da bi imeli mandarino na glavi), bomo zagotovo brali veliko hitreje.
DEJANJE IN DAJANJE LJUBEZNI – dajanje sebe, umirjanje sebe in otroka. Otrok se v šoli uči brati; če beremo z njim doma, je v naši bližini – je to družinsko branje.
• Posredovanje lepote leposlovja: poezije, pravljic, različna znanja, informacije.
• Uganke, izštevanke, pesmice, slikopisi, vodniki, znanstvene knjige, zgodovinske knjige
• Otrok opazuje, opisuje ilustracije, se z njim pogovarjamo o vsebini, nam lahko v pogovoru sporoči svoja doživljanja, stiske, mi pa sporočamonjemu – vzgojne knjige.
Prispevek staršev pri odpravljanju težav v zvezi z branjem in pisanjem
• Otroku je potreben topel, varen, razumevajoč in spodbuden dom.
• Otrok je po pouku utrujen. Naj se igra, sprosti, spočije. Šele potem naj piše in bere.
• Starši naj ravnajo z otrokom v skladu z učiteljevim režimom pomoči (npr. otroka se ne sme siliti k čezmerni vadbi, ne sme se ga grajati za pomanjkljivo branje in pisanje itd.)
• Otroku je potrebna sprostitev. Zlasti v začetni fazi je potrebno od njega zahtevati manj.
• Otroku je potrebno doživetje uspeha, zato naj bere samo lažja in privlačna besedila.
