Vem, da se vam šola zdi dolgočasna, vendar ni vedno tako. V OŠ Stanka Beloušnikarja so bili otroci 27. aprila zelo dobre volje. Nič posebnega se ni zgodilo. Ali pa?
Ravnatelj: 26. aprila
Dragi učenci! Imam novico in upam, da vas ne bo pretresla. Kot veste se je letos prvič v Slevaniji prižgal rdeči alarm zaradi poplav. Zato tudi nismio izvedli šole v naravi. Voda hitro narašča, zato bomo jutri zaradi varnostnih ukrepov ostali doma. Po vsej verjetnosti bo tako cel teden.
Šolarji: Jupi, cel teden nimamo pouka.
Učitelj: Učenci, pomirite se. Vsi pojdite v učilnice, da bomo imeli z učitelji sestanek.
V redovalnici, 29. aprila
Ocena zadostno: Oh, ja. To je življenje. Cel teden brez mularije in brez prfoksov.
Ocena ena: Se strinjam.
Ocena tri: Jaz pa ne, kajti imam idejo. Pobegnimo iz redovalnice v svet, na svobodo.
Ocena štiri: Ne vem, jaz bi ostala.
Dvojka: Kdo bo ostal?
Štirica: Govorim v imenu vseh štiric.
Enka: No, prav. Pa gnijte naprej v redovalnici in ostanite same.
Petice: Tudi me bomo ostale, tako štirice ne bodo same.
Trojke. No, ja. To mi je dalo misliti. Mislim, da nas otroci, ki so garali za nas potrebujejo.
Enke: Mi, ki želimo biti svobodni, gremo, vi ostanite.
Petke: Kar.
In so šle. Od takrat je ta šola na zelo dobrem glasu, kajti v redovalnicah skoraj ni več slabih besed.
Valentina Umek, 7. a
(Skupno 42 obiskov, današnjih obiskov 1)
