Karantena je prav gotovo pustila posledice na našem psihičnem zdravju. Pomanjkanje stikov, nenadna sprememba načina življenja, šolanje od doma prav gotovo niso koristili nikomur. Marsikdo se je med karanteno spopadal s pomanjkanjem motivacije, poleg tega je šibkejši nadzor nad opravljanjem domačih nalog dopuščal popuščanje pri opravljanju nalog, posledično smo izgubili motivacijo za delo med poukom. Marsikdo je v tistem času preživljal težke čase, se spopadal s stisko, žalostjo in slabšimi rezultati v šoli.
Situacija je bila za nas nova, potrebovali smo čas, da smo se ji privadili. Med šolanjem doma smo predelali bistveno manj snovi, kot bi jo v šoli, zato je po prihodu v šolo sledila hitra predelava učne snovi, manj časa smo porabili za razlago, saj nam je ostalo še veliko snovi. Tudi to je vplivalo na počutje učencev. Ob pogledu na še polovico nepredelane snovi izgubiš vso motivacijo, zagretost, ki si jo prej imel.
Želel bi si, da bi se o stiski govorilo več, med učenci, v šoli. Kljub temu, da je bila šolska svetovalna delavka dosegljiva, je največ učencev poiskalo pomoč pri starših ali pa so stisko zadrževali v sebi.
Septembra se bliža novo šolsko leto — marsikoga čaka srednja šola ali pa deveti razred. Mislim, da si noben od nas ne želi ponovnega šolanja od doma ali pa srednjo šolo začeti preko Zoom-a. Prav vsi upamo, da bo naslednje leto manj turbulentno in se nam ne bo potrebno šolati od doma.
Andraž Matoš, 9. a
