V hladnem, smučarsko obarvanem sobotnem jutru, 15. 2. 2020, smo se zbrali pred šolo, da bi se odpeljali v Ljubljano, natančneje Kolodvorsko ulico torej RTV. Odpravilo se nas je šest: štirje učenci, učiteljica in hišnik. Z manjšo zamudo smo se odpravili in prišli celo malo prej. Počakali smo v avli, kjer nas je, dvajset do devetih, sprejela voditeljica oddaje Liana Buršič. Odpravili smo se v tretje nadstropje, kjer ima svoje prostore Prvi program radia Slovenije. Najprej smo se pogovorili kako bo vse izgledalo. Natočili smo si vodo iz avtomata in še malo poklepetali. Kar naenkrat smo šli v studio, kjer smo poslušali še novice ob devetih, po katerih smo šli v eter. Najprej smo se predstavili. Po tem smo se bolje počutili in smo poslušali še poslednjo pesem. Po pesmi smo šli drugič v eter. Bilo nam je lažje saj smo predrli led s predstavitvijo že prej. Pogovor je stekel in kar naenkrat je bila na vrsti že druga skladba. Imeli smo malo odmora in smo potem spet šli v živo. Kar naenkrat je bil čas za še zadnjo pesem. Ura se je obrnila in oddaje je bilo konec. Gledali (hehe) smo še novice ob desetih in si šli ogledat stavbo Radia Slovenije. Ogledali smo si še druga nadstropja Radia Slovenije (Val 202, Ars), si ogledovali studie, spregovorili kakšno besedo z zaposlenimi in si tudi pogledali prvo vožnjo Mete Hrovat na Zlati lisici. Ogledali smo si tudi slavni tunel med radiem in televizijo Slovenije, ki je dobro založen z odsluženo snemalsko opremo in različnimi slikami pomembnih ljudi. Ven smo prišli v pritličju nacionalne televizije, kjer smo skoraj uleteli na snemanje EME (še enkrat hehe). Ko smo si dokončno ogledali še lutke v pritličju smo se preselili na ulico med stavbama in se poslovili od naših »vodičev«. Počakali smo še na šolski kombi in se (z manjšim postankom) odpeljali proti šoli. Ko smo prišli domov je Meta Hrovat osvojila tretje mesto in tako se je naša sobota počasi končala. Lahko rečemo da uspešno.
Luka Čuk, 9. a
