Piše se leto 1945, Evropa se prebija skozi zadnjo fazo agonije druge svetovne vojne. Feliks, zdaj trinajstletni fant, se je dve leti skrival v jami pod konjsko stajo v lasti Gabrieka, ki skrbi zanj. Nekega dne zasliši moške glasove, ki Gabrieka odpeljejo. Zamenja jih za naciste, v resnici pa gre za poljske partizane, saj je Gabriek strokovnjak za eksplozive in eden izmed partizanov. Feliks jim sledi s konjem Domom in se pridruži partizanom v gozdu. Tu spozna Juli, pogumno mlado žensko, ki ve, da Feliks potrebuje zaščito pred sumničavimi partizani in pomoč, da bo lahko zopet skupaj z Gabriekom, svojim zaščitnikom. V materinski Juli končno začuti ljubezen, po kateri tako hrepeni. Kot vojaški bolničar pomaga molčečemu partizanskemu zdravniku pri operacijah ranjenih borcev, se skupaj s partizani skriva pred nacisti ali jih napada, je priča poboju partizanov, išče hrano po mestih, v porušenem mestu naleti na osirotele in sestradane otroke judovskih in nemških staršev, ki se kljub začetnemu sovraštvu združeni skrivajo in skušajo preživeti (in ostati živi!) zadnje izdihljaje vojne vihre. Kljub grozotam, ki jih Feliks doživlja, v svojem razmišljanju ostaja ‘otrok’ – naiven, veder, na trenutke zabaven, predvsem pa želi razvedriti druge in ostaja do konca optimističen, vzporedno s tem pa sprejema pomembne – predvsem ne tipično otroške – odločitve, ki so odraz globokega doživljanja pekla. Še vedno upa, da bo našel svojo mamico in očka, kot se je že davno odločil. Ko s pomočjo ruskih vojakov končno prispe v koncentracijsko taborišče, komajda verjame svojim očem. Ponovno snidenje z mamo, po katerem je tako dolgo hrepenel, je ganljivo, a žal kratkotrajno … Trpljenje v taborišču je pustilo neizbrisne sledove na njenem zdravju in terja svoj davek …
(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)
