Tekmovanje iz fizike

Na šolsko tekmovanje se, po pravici povedano skorajda nisem pripravljal. Edine priprave so potekale v šoli pri dodatnem pouku  nju sem imel mešane občutke. Čez par dni sem izvedel rezultate. Bil sem srečen inpresenečen hkrati. Le jaz in še endevetošolecsva se uvrstila na področno tekmovanje. Vedel sem, da bom dobil priznanje, (kot še nekateri iz mojega in devetega razreda), nisem pa pričakoval, da bom najboljši.

 

Pa smo šli na področno: jaz, učiteljica in učenec iz 9. razreda. Tekmovanje je potekalo na OŠ Drska. Na začetku je bil sprejem in takoj zatem tekmovanje. Test je bil seveda težji kot prejšnji, ampak tako težak pa spet ne, saj sem se nanj dodatno pripravil z učiteljico. Po reševanju sem imel dober občutek, ampak le dokler nisem videl rešitev, ki so nas čakale zunaj na hodniku šole. Vse naloge za obkroževanje sem imel pravilne, pri pisnem delu pa se je zalomilo. Do uradnih rezultatov sem bil zelo živčen. Naslednji dan po tekmovanju mi je učiteljica rekla, da imam dobro možnost za osvojitev priznanja. Za uvrstitev na državno tekmovanje pa še ni vedela. Čez dva dni pa sem šel na splet in pogledal, če so objavljeni uradni rezultati. In bili so: dobil sem priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje. Bil sem še srečnejši kot na šolskem tekmovanju. To pa je seveda pomenilo še več trdega dela z učiteljico.

 

Sedaj je pa šlo zares. Na državno tekmovanje, ki je prišlo kmalu za področnim, sem se pripravljal skoraj vsak dan, zdaj le še sam z učiteljico. Pri tem tekmovanju sta bili poleg nalog izbirnega tipa in pisnega dela tudi dve eksperimentalni nalogi. To je pomenilo še dodatne vaje, priprave, ki pa so mi šle dobro od rok. Tako sem šel na državno tekmovanje v Ljubljano zelo samozavesten. Testi so bili kar lažji, kot sem pričakoval, celo eksperimenti so mi šli dobro od rok. Ko pa sem po tekmovanju na hodniku videl rešitve, mi je samozavest padla. Spet sem bil živčen in nisem vedel kaj naj pričakujem. Hvala bogu, da mi je učiteljica drugi dan povedala, da mi ni treba skrbeti. Rekla je, da sem se verjetno uvrstil med prvih petnajst v državi. Zadnje potrdilo o tem pa sem dobil ob objavi uradnih rezultatov, ki so razkrili, da sem prejel zlato Stefanovo priznanje in se uvrstil na 15. mesto. Skrbi, priprave in živčnost so bili zdaj za mano. Zelo sem zadovoljen s tem kako so se stvari iztekle, in upam, da se še kdaj ponovi.