V mesecu januarju smo z učenci 3. razredov odkrivali skrivnosti medijev. Risanke in filme. Namen ni bil, da preživljamo neizkoriščen čas pred televizijskimi zasloni, ampak da spoznamo, kako nastanejo animacije. Konec januarja smo v razred povabili našega priznanega fotografa Boruta Peterlina. Na zabaven način nam je prikazal, kako fotografija pravzaprav nastane. Poigrali smo se s fotopapirjem in nanj položenimi predmeti. Iz skodelice za čaj in črne folije smo izdelali fotoaparat, fotografirali drevo, fotografijo pa razvili v prenosni temnici, ki jo je gospod Borut prinesel s seboj. Vanjo je vstopil kar cel razred in v rdeči svetlobi nestrpno pričakoval rezultat fotografiranja. In kako zanimivo je bilo pogledati skozi objektiv starinskega fotoaparata, ki sliko obrne na glavo. Na koncu smo naredili z njim še skupinsko fotografijo, ki nas spominja na stare čase.
Nadgradnja tega kulturnega dne je bil tehniški dan, ko smo izdelovali animacije. Učenci so nekaj dni pred tem razvijali kratke zgodbe, zanje napisali scenarije, v katerem so predvideli premike objektov. Težko so pričakali dan, ko so učenci 3. a animacije izdelovali s pomočjo računalniških tablic. Ker jih na šoli nimamo, smo si pomagali s tablicami, ki sva jih z učiteljico Špelo Mrvar prinesli s seboj in tablicami učencev. Ker so učenci vedeli, da je kakovost animacije odvisna od števila posnetkov na sekundo, so se trudili pri minimalnih premikih in čim večjemu številu posnetkov. Izdelane animacije s tablic so nato samostojno obdelali z naslovi in odjavnimi informaciji v programu windows movie maker.
Menim, da je bil to uspešen korak k razumevanju izdelave animacij. Več kot, da zapišem, da smo pri delu uživali, je dejstvo, da so učenci tudi še v naslednjih dneh prinašali svoje primere animacij. Veliko pa mi pomeni tudi odziv staršev, ki so izrazili zadovoljstvo ob dejstvu, da so tablice ob premišljenem načrtovanju učnega procesa, lahko tudi kvaliteten pripomoček za učenje.
