Select Page

Bilo je poletje 2020, ko so Demokrati in Republikanci izbirali svojega kandidata za predsedniške volitve. Demonkratska Nacionalna Konvencija (»Democratic National Convention«), je 19. 8. med 10 finalnimi kandidati, med katerima je najbolje kazalo Elizabeth Warren ter Bernie Sanders, nominacijo dobil Joseph Robinette Biden ml., podpredsednik v času predsednika Baracka Obame, od leta 2008-2016.

V času med 24. in 27. avgustom je potekala Republikanska Nacionalna Konvencija (»Republican National Convention«), kjer je nominacijo 27. 8. prejel Donald John Trump, 45. predednik ZDA.

Kmalu po temu, ko so bile znana oba kandidata, so se začela ugibanja o tem, koga bosta predsedniška kandidata izbrala za svoja podpredsedniška kandidata. Donald Trump je izbral zvestega Mika Pence-a, medtem ko je Biden izbral Kamalo Harris, kar je bilo presenečenje.

Septembra so se začele debate. Prva, le-to je moderiral Chris Wallace, je bila v znamenju neprestanega Trumpovega prekinjanja sogovornika, prav veliko o programih kandidatov nismo izvedeli. Neposredna debata med dvema kandidatoma je potekala še enkrat, ta je bila veliko bolj olikana, vodila jo je Kristen Welker. Iz oči v oči sta se srečala še Mike Pence in Kamala Harris.

Različni mediji so predsedniške volitve komentirali drugače – Trumpu zvest Fox News je v svojih novicah odkrito podpiral Trumpa, Washington Post in New York Times, ki sta oba bolj nagnjena v levo, pa sta podpirala Bidna. Tudi v Sloveniji so se novice zelo razlikovale, a je večina podpirala Bidna, le kakšna skrajna Nova24TV je redno pisala t.i. Pro-Trumpovsko propagando. Na trenutke se je zdelo, da kandidata bolj tekmujeta proti medijem kot pa med seboj. Tudi mediji so bili bitko drug proti drugemu.

3. novembra so potekale volitve, kjer je glasovalo rekordno število volivcev. Zaradi velikega števila glasovnic je štetje potekalo dolgo. A na koncu je s 81.283.485 proti 74.223.744 in še pomembneje 306 proti 232 v elektorskih glasovih zmagal Biden in tako postal najstarejši predsednik. A bitka za državljane Združenih držav še ni bila končana – kaos se je šele začel.

Trump je začel očitke o volilni prevari, pri tem pa imel vso podporo desnih medijev, tudi našega premiera. Očital je, da so mu ukradli glasove, da so glasovnice zamenjali, čeprav dokazov ni predstavil, volilna komisija pa je vse očitke zanikala. Njegovi goreči podporniki so mu v vseh trditvah slepo sledili, razlag komisije niso želeli slišati. Kaos z rezultati se je odvijal še dolgo časa, vrhunec pa dosegel 6. januarja, ko je v kongresu potekalo preštevanje rezultatov, Biden pa bi tudi uradno postal zmagovalec. Na ta dan, 6. januarja, je s strani tolpe Trumpovih privržencev prišlo do domačega terorističnega napada na kapitol, ko so le-te vdrli v kapital, ga razbijali, poskušali vdreti v dvorano, kjer je potekalo preštevanje. Med poskusom terorističnega dejanja je bila ustreljena ženska, umrl je tudi policist. Še 3 ljudje so umrli zaradi nepovezanih zdravstvenih težav. Za napad so krivi Trumpovi podporniki, a zelo velik del krivde nosi Trump, ki je v govoru pred terorističnim napadom podpornike pozval »Now, it is up to Congress to confront this egregious assault on our democracy. And after this, we’re going to walk down, and I’ll be there with you, we’re going to walk down, we’re going to walk down. Anyone you want, but I think right here, we’re going to walk down to the Capitol, and we’re going to cheer on our brave senators and congressmen and women, and we’re probably not going to be cheering so much for some of them.« in »And we fight. We fight like hell. And if you don’t fight like hell, you’re not going to have a country anymore.«

Marsikateri mediji, tako slovenski kot ameriški so si pred to resnico zakrivali oči. A na koncu je Biden s Harrisovo prisegel 20. 1. 2021 na inavguraciji, uradno postal predsednik in prevzel zelo zahtevno nalogo, saj se mora boriti s koronavirusom, pozdraviti 4-letno razdvajanje ljudi in popraviti odnose z zavezniki.

Andraž Matoš, 9. a

(Skupno 9 obiskov, današnjih obiskov 1)